Značilnosti postopka hidroobdelave ostankov V postopku hidroobdelave ostankov s fiksno plastjo so bile proučene in povzete naslednje značilnosti: Prvič, pri različnih reakcijskih plasteh ali različnih delih iste plasti obstaja razlika med: 1) hidroobdelava je eksotermna reakcija; v industrijskem reaktorju se temperatura v isti plasti plasti dvigne; 2) nižja reakcijska temperatura pomeni višjo reaktivno snov, ki je najprej v zgornjem delu plasti oziroma v prvi reakcijski plasti, in reakcijsko snovjo na dnu plasti oziroma v naslednji reakcijski plasti; 3) če je koncentracija reaktantov v zgornjem delu plasti višja, koncentracija reaktantov v spodnjem delu plasti pa je nizka oziroma če je pretvorba v zgornjem delu plasti višja, je obremenitev večja; 4) hidroobdelava in nastanek vodikovega sulfida in amoniaka povzročita različno porabo vodika, saj se koncentracija H2 in NH3 v zgornji in spodnji plasti plasti razlikujeta; 2) preostalo olje vsebuje veliko nečistoč in neidealnih komponent, njegova povprečna molekulska masa je visoka, kar vodi do nizke reakcijske učinkovitosti in deaktivacije katalizatorja. Zato so obratovalni pogoji postopka hidroobdelave ostankov zahtevni: visok tlak in temperatura, nizka prostorska hitrost, ostanki pa nastajajo v fiksni plasti. Postopek hidrogeniranja z več koksa in kovinskega sulfida ter drugih trdnih predmetov povzroči, da se razlika tlaka v plasti poveča, dokler ni dosežena projektna meja, naprava pa se je morala ustaviti. Četrtič, postopek hidrotretiranja ostankov mora uporabiti tehnologijo kombiniranega nalaganja katalizatorjev.
Čas objave: 23. april 2020