Aktivirani aluminijev oksid in molekularno sito sta si podobna (oba imata majhno okroglo obliko), izvajata isti postopek (adsorbirata material na molekularni ravni) in oba imata regenerativne lastnosti (material lahko ponovno uporabite, ko sušilno sredstvo doseže svojo kapaciteto), vendar gre za dva popolnoma različna izdelka. Vprašanje je torej, kako se pri toliko podobnostih razlikujeta?
Iz česa so narejeni, je dobro izhodišče. Aktivirani aluminijev oksid je narejen iz aluminijevega oksida, ki je zelo porozen, medtem ko je molekularno sito narejeno iz kristalnih kovinskih aluminosilikatov. To pomeni, da se pore na molekularnem situ lahko oblikujejo v določene velikosti, ki so najpogosteje 3A, 4A, 5A in 13X, medtem ko pore aktiviranega aluminijevega oksida nimajo natančno izmerjenih velikosti. To pomeni, da se molekularno sito lahko uporablja za ločevanje določenih molekul določenih velikosti med seboj, na primer za odstranjevanje amoniaka iz tokov zemeljskega plina.
Z vidika uporabe se razlikujeta po naslednjem. Aktivirani aluminijev oksid ima resnično močno sposobnost adsorpcije vode, saj lahko adsorbira veliko več vode kot molekularno sito, zaradi česar je zelo uporaben material v zračnih kompresorjih ali za nekatere aplikacije predelave zemeljskega plina. Zaradi svoje vzdržljivosti material vzdrži velik pritisk in visoko stopnjo vlažnosti.
Aktivirani aluminijev oksid ne more adsorbirati velikega števila materialov ali ločiti določenih molekul med seboj, kot to lahko storijo molekularna sita, zaradi česar je neučinkovit v procesu, kot je dehidracija etanola. To je zato, ker bi aktivirani aluminijev oksid lahko adsorbiral tako molekule etanola kot vode in zato ne bi prišlo do ločitve.
Molekularno sito morda ne bo moglo adsorbirati toliko vode, če pa morate količino vode zmanjšati na zelo nizko raven, do 0,1 ppm, bi bilo molekularno sito vaš izbrani absorbent, ker to ni nekaj, česar drugi adsorbenti razen molekularnega sita niso bili sposobni storiti.
Molekularno sito se lahko uporablja tudi za ločevanje specifičnih molekul med seboj zaradi prilagajanja velikosti njihovih por. Na primer, vodo lahko ločite od etanola ter ogljikov dioksid, amonijak in večje ogljikovodike od tokov zemeljskega plina, česar aktivirani aluminijev oksid ne more ali ne bo počel z enako učinkovitostjo.
Čas objave: 05.08.2019